Aktualno
- Razpis za priznanja Slovenskega biokemijskega druÅ¡tva za leto 2024. Preberi veÄ.
Trenutno ni predvidenih predavanj.
SreÄanja: 15. sreÄanje Slovenskega biokemijskega društva 2023
Nagrajenec
Marianne Grunberg-Manago
Častni član društva, 1998
Dr. Marianne Grunberg-Manago je bila rojena leta 1921 v Petrogradu, današnjem Sankt Petersburgu, v takratni Sovjetski zvezi. Njeni starši so, še preden je dopolnila prvo leto, emigrirali v Francijo, kjer je študirala filozofijo, potem nekaj Äasa primerjalno književnost, hodila na arhitekturno šolo, zanimala jo je biologija morja, vendar je na koncu doktorirala iz kemije v Parizu leta 1947. Ko je leta 1955 delala na univerzi v New Yorku v laboratoriju špansko-ameriškega raziskovalca Severa Ochoe, je izolirala in opisala prvi encim, ki je bil sposoben sinteze nukleinskih kislin. ÄŒeprav so sprva mislili, da so odkrili bakterijsko RNA-polimerazo (Azotobacter vinelandii), se je izkazalo, da encim res lahko med seboj poveže nekaj nukleotidov, vendar je bila reakcija reverzibilna. Pozneje so ugotovili, da gre za encim polinukleotid-fosforilazo, ki sodeluje v prvi vrsti v procesu razgradnje mRNA, ne pa pri njeni sintezi. Odkritje je bilo kljub temu zelo pomembno, saj so encim lahko uporabili za sintezo oligonukleotidov pri raziskavah genetskega koda (Nirenberg in Matthei). Brez polinukleotid-fosforilaze takrat ne bi uspeli odkriti, kako se prevaja genetski kod. Leta 1959 sta Ochoa in Arthur Kornberg dobila Nobelovo nagrado za fiziologijo oziroma medicino ‘za sintezo nukleinskih kislin RNA in DNA’. Grunberg-Managojeva je na harvardski univerzi postala prva ženska, ki so ji podelili profesuro. Dolga leta je nato raziskovalno delovala na Inštitutu za fizikalno-kemijsko biologijo v Parizu. Objavila je veÄ kot tristo znanstvenih prispevkov.
Bila je prva ženska, ki je vodila Mednarodno združenje za biokemijo (IUB; 1985—1988), v letih 1995 in 1996 pa je predsedovala Francoski akademiji znanosti — kot prva ženska v veÄ kot tristoletni zgodovini akademije. Sicer je bila v akademijo sprejeta kot dopisna Älanica leta 1977, kot redna Älanica pa leta 1982. Je zaslužna direktorica za raziskave francoskega Državnega središÄa za znanstvene raziskave (CNRS) in Älanica veÄ tujih akademij znanosti. Leta 2008 je dobila tudi najvišje francosko državno odlikovanje — znak Legije Äasti z nazivom viteza velikega Äastnika.
Ljubljana, 25. 2. 1998
Nazaj na seznam nagrajencev