FEBSIUBMB

Aktualno

Razpisi:
Trenutno ni aktualnih razpisov.
Predavanja:
Trenutno ni predvidenih predavanj.

Srečanja:

Slovenska biokemijska terminologija

 


Novica

Profesor Franc Gubenšek

20.08.10  |  avtor: Gregor Anderluh

Profesor Franc Gubenšek, eden od vodilnih biokemikov svoje generacije, je po daljši bolezni umrl 17. avgusta letos. Prof. Gubenšek je imel vidno vlogo pri nastajanju in delovanju Slovenskega biokemijskega društva.

Rojen je bil 31. oktobra 1937 v Celju. Leta 1961 je diplomiral iz fizikalne kemije na Oddelku za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1965 pa doktoriral na Fakulteti za kemijo, FNT v Ljubljani pri prof. Savu Lapanjetu. V letih 1967/1968 se je usposabljal na Oddelku za kemijo, Univerze v Arizoni, Tuscon, Arizona, ZDA, pri prof. J. A. Rupleyu, na področju biokemije proteinov. S poučevanjem študentov je pričel že leta 1968 kot asistent pri vajah iz fizikalne kemije na Oddelku za kemijo FNT, nato pa med leti 1971 in 1976 kot predavatelj biokemije na Višji šoli za zdravstvene tehnike v Ljubljani. Leta 1974 je postal docent, leta 1979 izredni in leta 1986 redni profesor biokemije na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1997-2004 je vodil Katedro za biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Profesor Gubenšek je vrsto let sistematično in poglobljeno raziskoval beljakovinske toksine, predvsem tiste iz modrasovega strupa. Skupaj s sodelavci na Odseku za biokemijo Instituta Jožef Stefan so iz modrasovega strupa izolirali fosfolipaze z različnim fiziološkim delovanjem. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je s sodelavci oral ledino na področju določanja primarne strukture proteinov v Sloveniji. Določili so prva aminokislinska zaporedja proteinov iz modrasovega strupa. V skupini, ki jo je vodil, so študirali tudi molekularne vzroke toksičnosti fosfolipaz iz strupa gadov. V začetku devetdestetih let prejšnjega stoletja so tako začeli raziskovati tarčno tkivo nevrotoksičnih fosfolipaz, živčne celice, in iskati molekularne tarče za toksin. Vpeljali so metode za študij membranskih proteinov in karakterizacije membranskih receptorjev. Odkrili so več visoko-afinitetnih vezavnih proteinov za amoditoksin, tako na plazemski membrani nevronov kot v celici. Proces blokade živčno-mišičnega prenosa je zelo zapleten. Poteka v več stopnjah, tako zunaj- kot znotrajcelično, ob udeležbi encimske aktivnosti, kot so predlagali profesor Gubenšek in sodelavci v hipotetičnem modelu mehanizma delovanja, ki predstavlja dobro podlago za nadaljnje raziskave. Profesor Gubenšek se je posvečal tudi molekularni evoluciji toksinov, strukturi njihovih genov in še posebej na novo odkritemu mobilnemu segmentu DNA, retrotranspozonu ART-2 oziroma Bov-B LINE. Vloga profesorja Gubenška pri vpeljavi novih raziskovalnih pristopov na področju biokemije in molekularne biologije je neprecenljiva, saj je v letih svojega aktivnega raziskovalnega dela pritegnil in vzgojil mlajše kolege, ki nadaljujejo njegovo delo na omenjenih področjih, ga razširjajo na nova in uvajajo najmodernejše raziskovalne pristope. Bil je mentor 14 diplomantom, 13 magistrantom in 11 doktorantom, ki danes zasedajo pomembna mesta na slovenskih in mednarodnih institucijah ter v industriji.

Profesor Gubenšek je s svojimi raziskavami dosegel visoko mednarodno odmevnost in prepoznavnost svoje skupine na področju toksinologije v svetu. Kot priznanje za dosežke na področju ga je mednarodna toksinološka skupnost v letih 1989–1996 izvolila za predsednika Evropske sekcije Mednarodnega toksinološkega društva (EIST), v letih 1997–2000 pa še za predsednika krovne organizacije. Kar trikrat mu je bila npr. zaupana organizacija simpozija EIST, dvakrat še za časa Jugoslavije, v letih 1977 in 1989, tretjič pa še leta 2004. Veliko mednarodno priznanje rezultatom njegove dejavnosti je njegovo članstvo v EMBO (Evropska organizacija za molekularno biologijo), v katero je bil izvoljen kot prvi Slovenec leta 1998. Bil je član uredniškega odbora pri revijah Toxicon in Acta Chimica Slovenica. Leta 1992 je bil imenovan za častnega gostujočega profesorja na Guangxi Medical University, Nanning, Kitajska, leta 1996 pa je prejel priznanje Hrvatskega biokemijskega društva. Profesor Gubenšek je prejel tudi številne domače nagrade. Za svoje raziskovalno delo je tako v letih 1961, 1982 in 1991 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1997 državno nagrado RS za raziskave na področju molekularne biologije, leta 2005 pa še zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, leta 2009 pa za rednega.  

Vse od nastanka je bil profesor Gubenšek zelo aktiven član Slovenskega biokemijskega društva. V društvu je opravljal številne naloge, v obdobju 1989–1998 pa mu je tudi predsedoval. Zaradi njegovih zaslug na področju biokemije in molekularne biologije ga je Slovensko biokemijsko društvo leta 2008 sprejelo za častnega člana. Pogrešali ga bomo ne le kot odličnega znanstvenika, mentorja, organizatorja in učitelja, temveč tudi kot iskrivega, odprtega sogovornika in tudi prijatelja.


Nazaj